KAVA ZA MAMI - 1. del

Ideja za ta blog se je utrnila na petek, trinajstega. Nope, čisto nič nisem vraževerna, ampak dejansko se mi je prvič v življenju zgodil petek trinajsti.

Z obema hčerkama sem bila doma - starejša je imela laringitis, mlajša sistematiko pri pediatru. Pregled smo imele 8:15, od 7:50 do 8:15 nismo dobile parkirišča. Parkiram na pločniku & “fingers crossed,” da ne dobimo kazni. Zamujamo, itak. Sestra reče, zakaj imam obe s seboj na pregled. Ja ne vem, starejšo bolno naj kje pustim? Je hitro rešila zadevo, opravimo pregled, gremo v lekarno, kjer apotekarka že vse poračuna nakar ugotovim, da mi je mož vzel bančno kartico. Fajn, pridem po zdravila, ko bom mela denar. Gremo v laboratorij, mala se polula po meni, po hlačah, po roki, samo v lonček ne. Okej, gremo domov. Odklenem vrata,

VSE zakajeno! Predno smo šle, sem dala prekuhavat masko in ostale delčke inhalatorja in pozabila. Zračim. Kašljamo vse. Hvaležna sem do neba, da se stanovanje ni zažgalo.

Odprem skrinjo, da bi zamrznila govejo juho in pri tem ponesreči polomim cel predal. Pride mož. S kartico se vrnem v lekarno in na hitro skočim v šoping center kupit eno malenkost za punci, ker se v laboratoriju nista drli kot sraki (nagrada za pogum in to). Pozabim kam sem parkirala avto in prehodim celo parkirišče s pritiskanjem ključa, da mi bo avto končno za vraga od nekje že pomežiknil. Nič. Tavam tam kot izgubljena duša in ko se končno sesedem na sedež avtomobila po radiu igra “Zbudi me za 1. maj”. Ja, prosim.

 

Torej, draga mami! Se podaš z mano na potovanje “Kava za mami,” kjer bomo ena drugi delile nasvete o kratkih trenutkih ukradenih za nas, o organizaciji, da nam bo lažje in o “self-care” zadevah, da bo čim manj petkov 13ih?😃